Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek napovedal obsežno spremembo v vrhu obrambnega resorja in za novega ministra za obrambo predlagal Mihajla Fedorova. Fedorov, ki trenutno zaseda položaj podpredsednika vlade in ministra za digitalno transformacijo, naj bi na tem mestu zamenjal Denisa Šmihala. Zelenski je odločitev o preoblikovanju strukture obrambnega ministrstva naznanil v svojem rednem večernem televizijskem nagovoru, v katerem je poudaril potrebo po novih pristopih v vodenju vojaškega resorja. Štiriintridesetletni Mihajlo Fedorov velja za enega najtesnejših sodelavcev predsednika Zelenskega, saj ministrstvo za digitalno transformacijo vodi že od leta 2019. Njegovo delo je bilo v zadnjih letih ključno pri modernizaciji ukrajinske vojske, zlasti na področju uporabe brezpilotnih letalnikov in digitalizacije bojišča. Ta kadrovska menjava prihaja v času, ko Ukrajina intenzivno prilagaja svojo obrambno strategijo in si prizadeva za večjo učinkovitost pri upravljanju virov v spopadu z rusko agresijo.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v petek, 2. januarja 2026, napovedal pomembno rekonstrukcijo v ukrajinski vladi. Za novega obrambnega ministra je predlagal 34-letnega Mihajla Fedorova, ki je doslej opravljal funkcijo podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo. Fedorov naj bi na tem ključnem položaju zamenjal Denisa Šmihala, ki je obrambni resor prevzel julija 2025 ob predhodnem preoblikovanju kabineta. Zelenski je svojo odločitev sporočil prek družbenih omrežij in ob tem poudaril, da se bodo spremembe v državnih institucijah nadaljevale. Mykhailo Fedorov velja za enega najmlajših in najvplivnejših članov ukrajinske vlade, znan pa je predvsem po hitri modernizaciji ukrajinske digitalne infrastrukture in uvedbi tehnoloških inovacij na bojišču. Njegovo imenovanje odraža prizadevanja Kijeva po večji tehnološki učinkovitosti obrambnih sil v času trajajočega konflikta. Predlog mora zdaj potrditi ukrajinski parlament, kjer ima predsednikovo gibanje stabilno večino.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je napovedal obsežne spremembe v vrhu varnostnega in obrambnega aparata države, ki vključujejo ponovno zamenjavo na položaju obrambnega ministra. Na to mesto namerava imenovati dosedanjega podpredsednika vlade in ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova, ki velja za strokovnjaka na področju brezpilotnih letalnikov in digitalizacije. Fedorov naj bi na položaju zamenjal Denisa Šmihala, ki je vodenje ministrstva prevzel šele lani poleti. Odločitev za kadrovske rošade prihaja v času, ko se predsednik Zelenski spopada s pritiski zaradi več korupcijskih škandalov znotraj svoje vlade. Čeprav je Šmihal funkcijo opravljal le kratek čas, se predsednik pod težo vojne in notranjepolitičnih izzivov odloča za specializiran kader, ki bi lahko pospešil tehnološki razvoj vojske. Za uradno potrditev zamenjave in imenovanje novega ministra je potrebna še podpora ukrajinskega parlamenta, vrhovne rade.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v večernem nagovoru napovedal obsežne kadrovske spremembe v vrhu državne uprave, pri čemer je na položaj ministra za obrambo imenoval dosedanjega ministra za digitalno preobrazbo Mihajla Fedorova. Fedorov bo na tem mestu zamenjal Denisa Šmigala, ki mu je predsednik po lastnih navedbah ponudil vodenje drugega državnega področja. Zelenski je odločitev utemeljil z uspešnim delom Fedorova pri digitalizaciji državnih storitev in razvoju brezpilotnih letalnih naprav, kar naj bi prineslo potrebne spremembe v obrambnem sektorju. Poleg menjave na obrambnem ministrstvu je prišlo do premikov tudi v obveščevalnih službah in predsednikovem uradu. Kirilo Budanov, ki je doslej vodil vojaško obveščevalno službo, je postal novi vodja urada predsednika, medtem ko je vodenje vojaške obveščevalne službe prevzel Oleg Ivaščenko. Zelenski je poudaril, da so te kadrovske osvežitve del širšega notranjega ponovnega zagona države, s katerim želi Ukrajina povečati svojo odpornost in učinkovitost pri spopadanju s trenutnimi izzivi. Pričakuje se, da bodo v kratkem objavljene še dodatne kadrovske rešitve v drugih državnih institucijah.

Minister za obrambo Bratislav Gašić je potrdil, da sta Ministrstvo za obrambo in Vojska Srbije popolnoma pripravljena na ponovno uvedbo obveznega služenja vojaškega roka. Služenje bo potekalo 60 dni v vojašnicah in 15 dni v taborih. Za potrebe služenja je urejenih 125 objektov. Sprejeta je bila tudi odločitev glede služenja žensk.

Henning Otte, pooblaščenec nemškega zveznega parlamenta za obrambo, je izjavil, da bo morala Nemčija najpozneje do leta 2027 sprejeti temeljno odločitev glede ponovne uvedbe splošne vojaške obveznosti. Z novim letom se je v državi formalno začel izvajati nov model prostovoljnega služenja vojaškega roka, za katerega Otte meni, da ponuja zadostne spodbude za mlade. Kljub temu pa je izrazil resno zaskrbljenost glede trenutne kadrovske zasedbe v rednih enotah Bundeswehra. Otte poudarja, da je krepitev nemških obrambnih sil nujna zaradi spremenjenih varnostnih razmer v Evropi. Čeprav trenutni poudarek ostaja na prostovoljstvu, bo pomanjkanje osebja v prihodnjih dveh letih narekovalo strožje ukrepe. Cilj države je povečati število aktivnih vojakov in rezervistov, da bi zagotovili učinkovito obrambno držo v okviru zavezništva NATO. Razprava o naborništvu v Nemčiji ostaja politično občutljiva tema, vendar se pritiski za dokončno sistemsko rešitev stopnjujejo.

Litovske oblasti so začele postopek posodobitve nacionalne varnostne strategije, v kateri Rusko federacijo opredeljujejo kot neposredno in eksistencialno grožnjo državi. Novi dokument opozarja, da bi bila Rusija do konca tega desetletja lahko sposobna sprožiti vojaški spopad proti zvezi Nato. Litovska obveščevalna služba in obrambno ministrstvo ocenjujeta, da se verjetnost vojaškega konflikta s pogledom proti letu 2030 znatno povečuje, kar zahteva prilagoditev obrambnih zmogljivosti in krepitev zavezniške prisotnosti v regiji. Strategija poudarja potrebo po dolgoročni pripravljenosti na morebitno agresijo, saj se varnostne razmere v baltski regiji vztrajno poslabšujejo. Litva namerava v okviru nove strategije povečati investicije v obrambni sektor in okrepiti civilno odpornost. Dokument služi kot uradno opozorilo mednarodni skupnosti o resnosti razmer na vzhodnem krilu Nata, hkrati pa odraža strateško oceno, da vojna v Ukrajini neposredno vpliva na dolgoročno varnostno arhitekturo celotne Evrope.